MA-SER - Zastopstvo in servis

Domov | O podjetju | Aktualno | Povpraševanje | Kontakt

Kakovostno zgorevanje lesa v energetske namene mora izpolnjevati posebne pogoje, ki so jim kos le sodobne peči, prilagojene naravnim lastnostim uplinjanja in zgorevanja lesa.

Frölingove peči odlikujejo visok izkoristek goriva, nizko emisijsko izgorevanje, udobje, varnost in čistoča.

NAŠ PRODAJNI PROGRAM OBSEGA

1. Peči na polena

2. Peči na sekance

3. Peč na pelete P4

4. Akumulatorji toplote

K peči sodi tudi zalogovnik tople ogrevalne vode – akumulator toplote. Krmilna avtomatika v zalogovnik preusmerja presežek toplote, ki je ne potrebujete za ogrevanje v času polnega gorenja. Ko gorenje v peči pojenja in ko zmanjka polen, črpa ogrevalni sistem toploto iz zalogovnika in jo pošilja v sistem ogrevanja, ki je lahko povezan tudi s sončnimi kolektorji.

5. Dozirna naprava (sesalni sistem ali sistem polža) je sestavni del peči na sekance in pelete. Peči na lesne sekance delujejo tako, da iz skladišča s sekanci preko transportnih polžev dovajajo sekance v kurišče kotla. V kurišču nato z ustreznim krmiljenjem, preko ločenega in kontroliranega dovajanja primarnega in sekundarnega zraka, gorivo dobro in temeljito zgori. Dodajanje goriva je stalno in enakomerno glede na trenutne potrebe po toploti.

PREDNOSTI OGREVANJA Z LESOM

Z naraščanjem okoljevarstvene zavesti, rastjo cen nafte na svetovnih trgih in uvajanjem novih tehnologij zgorevanja goriv postaja lesna biomasa pomemben vir energije za ogrevanje objektov.

Razlogi, ki govorijo temu v prid, so:

Obnovljivi vir energije.

Pri procesu fotosinteze v rastlinah biomasa stalno nastaja in se obnavlja. V Sloveniji pokrivajo gozdovi več kot polovico od 20.273 km² ozemlja in količina biomase v njih narašča. V letu 2007 so po poročilih Zavoda za gozdove zabeležili 318.107.335 m³ (269 m³/ha) lesne zaloge in 7.822.144 m³ (6,61 m³/ha) letnega prirastka. Posekati je bilo možno 4.791.066 m³ lesa in od tega je dejanska količina poseka znašala 3.242.070 m³, 2.042.735 m³ iglavcev in 1.199.335 m³ listavcev (ZGS: Razdelitev območnih enot).

Skrb za okolje.

Izraba lesne biomase pripomore k manjši rabi fosilnih goriv, kar pomeni, da nam pomaga znižati emisije ogljikovega dioksida. Čeprav se pri gorenju lesne biomase prav tako sprošča ogljikov dioksid, ki ima največ zaslug za spremembe podnebja, pa njena uporaba ne povzroča učinka tople grede. Toplogredni plini, ki nastajajo s sežigom ali gnitjem, so del naravnega kroženja ogljika v atmosferi in so v ravnovesju s sposobnostmi gozda, da jih preko fotosinteze razgradi v kisik in ogljik.

Poceni gorivo.

Cena surove nafte se je od konca leta 1998 do poletja leta 2006 povečala za več kot šestkrat. Šestnajstega junija 2008 je dosegla rekordno vrednost, ko se je ustavila tik pod 140 $ za sodček. Zaradi nepredvidljivega naraščanja cene kurilnega olja je upravičeno razmišljati o ogrevanju z lesom.

V tabeli je prikazana primerjava letne porabe kurilnega olja in lesne biomase ter stroškov za ogrevanje povprečne slovenske stanovanjske hiše.

	Povprečna letna poraba na stanovanjsko hišo	Cena na tržišču	Letni stroški ogrevanja	Letni prihranek ogrevanja na biomaso
OLJE	3000 l	0,752 €/l	2256 €	0
POLENA	11 m³	50 €/m³	550 €	1706 €
PELETI	6000 kg	0,22 €/kg	1320 €	936 €
SEKANCI	35 - 40 m³	14 €/m³	560 €	1696 €

Tabela: Letni prihranek ogrevanja z lesno biomaso.

Povprečna slovenska družina po zamenjavi sistema ogrevanja letno porabi 11 m3 polen namesto 3000 l kurilnega olja in tako prihrani 1706 €/leto oz. 51.180 € v 30 letih. Stroške ogrevanja je možno še dodatno znižati z uporabo lesa iz domačega gozda.

Ogrevanje z biomaso je stroškovno ugodna oskrba z energijo tudi zato, ker sodobne peči zaradi najmodernejše tehnologije izgorevanja dosegajo visoke izkoristke in porabijo manjše količina lesa.

Denar za nakup goriva ostaja doma in omogoči nadaljnje investiranje.

Švicarski izračuni kažejo, da pri 100 % vložku v kurilno napravo in gorivo (lesno biomaso) ostane v regiji 52 %, v državi pa 48 % vrednosti investicije. V primeru uporabe kurilnega olja ostane v regiji 16 % in v državi 25 % vrednosti investicije, medtem ko gre 59 % v tujino.

Pri pridobivanju, predelavi in transportu lesa uporabljamo domačo delovno silo, denar kroži in ostaja doma (na kmetiji, v regiji in v državi), pridobivanje, predelava in raba lesa pa v energetske namene zaposluje 15-krat več ljudi kot pridobivanje fosilnih goriv.

Prispeva k trajnostnemu in večnamenskemu gospodarjenju z gozdovi in kmetijskimi površinami.

Za kurjenje uporabljamo vse lesne ostanke, ki so posledica rednih in sanitarnih sečenj ter nege mladih gozdov. Pokurimo lahko vse vejevje, krošnje, debla majhnih premerov; manj kakovosten les, ki ni primeren za nadaljnjo industrijsko predelavo, ostanke iz sadovnjakov in vinogradov, zabojčke ipd.

Ogrevanje na biomaso je učinkovita energetska raba lesa.

O učinkoviti rabi lesa kot viru energije govorimo, ko izkoristimo čim večji delež energije, ki jo je narava uskladiščila v lesu, in pri tem povzročimo čim manj negativnih vplivov na okolje. Sodobne peči na lesno biomaso dosežejo bistveno boljše izkoristke kot nekoč.

Na primer: hladilnik, ki smo ga v trgovini lahko kupili pred desetletjem, je za enako storitev (prostornino, hlajeno na želeno temperaturo) porabil dva- ali nekajkrat več energije kot danes. Varčna žarnica porabi za enako svetlobo do 75 % manj energije kot navadna in celo avtomobili porabijo vse manj goriva.

Dolgoročno zmanjšuje našo energetsko odvisnost in povečuje zanesljivost oskrbe z energijo.

Les je lokalno dosegljiv, saj je na Gorenjskem pred pragom. Znano je, da so zaloge nafte, zemeljskega plina in premoga precej omejene in koncentrirane na le nekaj področij v svetu, kar vodi v politično odvisnost, naftne krize in konflikte.

Raba lesa je danes udobna.

Sodobne peči na lesno biomaso z delno ali popolnoma avtomatiziranim procesom gorenja so za uporabnika enostavne in nudijo primerljivo udobje ogrevanja kot peči na olje ali plin.

Pojdi na: